Banka Celje – »Z eno nogo v grobo«
NatisniTokratne 31. skupščine Banke Celje, d.d. se je udeležilo 74,98 % vseh delničarjev. Delničarji so Upravi in Nadzornemu svetu (NS) zastavili precej vprašanj, povzetek le teh pa navajamo spodaj. Delničarji so še vedno deležni nasprotujočih si trditev in kontradiktornih podatkov, Uprava pa še vedno ni uspela zagotoviti jasnih odgovorov, kako se lahko finančno stanje banke praktično iz danes na jutri obrne na glavo, glede morebitnega ukrepanja za nastalo situacijo pa je banka skopo obvestila, da je najavila nekatere sume protipravnega ravnanja. Na kratko lahko vsebino skupščine kakor tudi prihodnost Banke Celje povzamemo z mislijo dr. Tadeja Kotnika in sicer da je Banka Celje »z eno nogo v grobu«!
Celje, 28. avgust 2014
Društvo MDS na skupščini zastavilo več vprašanj
V nadaljevanju navajamo vprašanja, ki jih je Društvo MDS zastavilo na skupščini in odgovore, ki smo jih delničarji prejeli.
1. Ali uprava Banke Celje lahko potrdi, da ima Banke Celje po zadnjih znanih podatkih še vedno pozitivni kapital?
Kapital je pozitiven.
2. Ali uprava Banke Celje pozna metodologijo pregleda kvalitete aktive in metodologijo stresnih testov in če da, ali ocenjuje, da so predpostavke v obeh metodologijah pravilne? Ali bo uprava Banke Celje zaradi spremenjenih tržnih razmer v dobrobit vseh deležnikov zahtevala novo izdelavo stresnih testov na novih predpostavkah? Če da, kdaj? Če ne, zakaj ne?
V nekem omejenem obsegu nam je bila predstavljena, ne pa v detajle.
3. Ali uprava Banke Celje v primeru prenosa dela sredstev na DUTB pričakuje dodatne odpise? Če da, zakaj te odpise ni opravila že 31.12.2013 oz. 30.6.2013?
Oslabitve so bile relativno visoke v letu 2013 in če bo logika obveljala tako kot v ostalih bankah, nekih dodatnih slabitev ne bo potrebno.
4. Katere konkretne aktivnosti je v zadnjem letu izvedla uprava Banke Celje, da bi zaščitila interese svojih delničarjev in imetnikov dolžniških kapitalskih finančnih instrumentov?
Banka posluje relativno stabilno.
5. V različnih medijih je bilo objavljeno precej mnenj različnih domačih in tujih pravnih strokovnjakov, po katerih je izbris delnic ter podrejenih in hibridnih obveznic brez stečaja banke protizakonit. Naročniki teh mnenj so bili institucionalni vlagatelji kot tudi poslovne banke same (npr.: mnenje znane tuje odvetniške pisarne Cliford chance, ki ga je naročila uprava NLB). Ali je uprava Banke Celje seznanjena s temi mnenji, ali je tudi sama naročila kakšno tovrstno mnenje in ali pozna mnenje kateregakoli priznanega pravnega strokovnjaka, ki je tovrstni poseg označil kot zakonit?
Pravnih mnenj nismo iskali. Spoštovali bomo regulativo Banko Slovenije.
6. Ali se bo uprava Banke Celje v primeru odločbe Banke Slovenije o popolnem izbrisu delničarjev in/ali imetnikov hibridnih in podrejenih finančnih instrumentov pritožila na odločbo Banke Slovenije in tako zaščitila svoje najzvestejše vlagatelje?
Banka bo delovala v skladu s predpisi, ne želi pa prejudicirati morebitno odločitev o izbrisu.
7. Zakaj predlog skupščini, da se že po enem letu zamenja revizor? Kaj je konkretno razlog za tako neobičajno zahtevo?
Predsednik NS je v svoji predstavitvi poročila o preveritvi Letnega poročila za leto 2013 povedal, da revizor ni izpolnil pričakovanj revizijske komisije ter NS. Revizor se ni držal rokov, ki so bili zastavljeni, hkrati pa revizor ni podajal ustreznih informacij.
Revizor na rezultate podal mnenje s pridržkom
Dne 30.04.2014 je na spletnih straneh SEOnet (za ogled obvestila kliknite tukaj) bilo objavljeno revidirano letno poročilo Banke Celje. Revizor Ernst & Young, ki je že sodeloval pri pregledu kakovosti sredstev v okviru izvajanja stresnih testov, je na letno poročilo podal mnenje s pridržkom. Revizor se namreč ni mogel prepričati, ali se vse slabitve nanašajo na poslovno leto 2013, zato tudi ni dal mnenja na primerljive podatke iz leta 2012.
Društvo MDS preseneča takšno mnenje revizorja, saj je le-ta nedvoumno ugotavljal, da bi oslabitve v banki morale biti realizirane že na dan 31.12.2012. Ob tem nikakor ne gre spregledati, da je ravno Banka Celje v preteklosti, do izdaje stresnih testov dne 12.12.2013, veljala za eno izmed boljših bank v Sloveniji.
Navedeno mnenje s pridržkom kaže na indice, da so bili računovodski izkazi v preteklosti neresnični in smo bili mali delničarji zavedeni, ter nismo mogli pravilno in pravočasno odreagirati in odprodati svoje naložbe. Prav tako je bila očitno zavedena tudi NLB, kot večinska lastnica, ki je v lasti vseh nas davkoplačevalcev. V letnem poročilu Banke Celje za leto 2013 je tudi nejasno in netransparentno prikazano, koliko sedaj znaša knjigovodska vrednost delnice. Na strani 11 Letnega poročila je navedeno, da znaša knjigovodska vrednost delnice 80 EUR, na strani 28 istega dokumenta pa je v tretjem odstavku sprva navedeno, da vrednost znaša 80 EUR, v nadaljevanju pa, da je vrednost enaka 0 EUR. Po našem mnenju je vrednost knjigovodske vrednosti lahko samo ena in edina, formula izračuna zanjo pa znana.
Ob vsem tem se nam zastavljajo naslednja vprašanja:
- Ali bo največji delničar NLB, ki ima dostop do vseh informacij Banke Celje, vložil tožbo zoper revizorja, uprave in nadzorne svete, saj so vsi navedeni odgovorni za resnično prikazovanje računovodskih izkazov?
- Zakaj tega v preteklosti ni ugotovila že Banka Slovenije, ki je zakoniti nadzornik Banke Celje, saj slabitve celo presegajo 10 % sredstev banke? Nenazadnje je tudi nenavadno, da takšnega pridržka ni prejela NLB, čeprav gre za primerljive slabitve in jih je enako revidirala revizijska družba Ernst & Young.
- Kako so lahko v Letnem poročilu objavljeni dve različni knjigovodski vrednosti delnice?
- Kako so dve različni knjigovodski vrednosti delnice v Letnem poročilu lahko potrdili uprava banke, njen nadzorni svet, revizor Ernest & Young in regulator Banka Slovenije?
- Katera knjigovodska vrednost delnice je izključno po strokovni plati tukaj pravilna?
Nenazadnje pa velja tudi, da je kapital delničarjev na dan 31.12.2013 je še vedno pozitiven in znaša 40,8 milijonov EUR, delničarji pa smo zgolj v zadnjem četrtletju 2013 izgubili cca. 70 % kapitala. Kapitalska ustreznost je na dan 30.09.2013 znašala 12,51 %, na dan 31.12.2013 pa le še 2,50 %. Banka Celje je 12.12.2013 na svoji spletni strani objavila, da tudi po objavi rezultata pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za banke predpisuje Banka Slovenije, v nadaljevanju pa je v istem sporočilu navedeno, da mora dodatni kapital zagotoviti za primer uresničitve neugodnega scenarija do leta 2015, ki bi banki še naprej omogočal dosegati ustrezne kapitalske količnike tudi v primeru še bolj zaostrenih gospodarskih razmer. Kot že navedeno, pa so se kapitalske napovedi sedaj občutno izboljšale iz negativnih v pozitivne
