Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Cveto Pavlin Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 9
Skupščina delničarjev Za dividende 86 milijonov evrov, kar je največ doslej - Izplačilo v 30 dneh, to je 5. avgusta
Novo mesto - Na včerajšnji skupščini delničarjev so ti sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, da se za dividende nameni 85,9 milijona evrov, kar pomeni 2,65 evra bruto za delnico. Za rezerve iz dobička in prenos v prihodnje leto pa so namenili po nekaj manj kot 50,5 milijona evrov.
Letošnja skupščina, na kateri je bilo prisotnega 56,61 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je bila manj burna od lanske, ki so jo morali zaradi pritožbe malih delničarjev o nepravilnem sklicu skupščine ponoviti čez mesec dni. Dividende bodo delničarjem na podlagi na skupščini podanega predloga največjega delničarja, SDH, začeli izplačevati v 30 dneh po končani skupščini, to je 5. avgusta, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD - Centralni klirinško-depotni družbi, na dan 12. julij 2016. Poleg SDH so največji Krkini delničarji še Kapitalska družba, Societe Generale - Splitska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank in KDPW.
Na skupščini je predsednik Krkine uprave Jože Colarič delničarje seznanil z letnim poročilom o poslovanju v letu 2015, o katerem smo v Delu že podrobno pisali, z višino prejemkov članov uprave in nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za leto 2015 podelila razrešnici.
Skupščina se je seznanila tudi z odstopom Mateja Pirca s funkcije člana in predsednika nadzornega sveta. Za člana nadzornega sveta so nato izvolili dr. Borisa Žnidariča, člana uprave Kapitalske družbe, ki mu je mandat začel teci včeraj. Za revizorja za poslovno leto 2016 so imenovali revizijsko družbo Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje. Lanske dobre poslovne rezultate ter vlaganja v raziskave in razvoj je pohvalil tudi predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.
Skupina Krka dobro posluje tudi letos
Colarič je predstavil tudi letošnje polletne poslovne rezultate in poslovni načrt 2016, po katerem bodo ustvarili 1,21 milijarde evrov prodaje, 160 milijonov evrov dobička, število zaposlenih doma in na tujem pa bodo povečali za štiri odstotke. Najpomembnejša skupina izdelkov tudi letos ostajajo zdravila na recept s 83-odstotnim deležem v prodaji. Načrtovane naložbe v vrednosti 162 milijonov evrov bodo namenjene predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti in infrastrukture.
Skupina Krka je v prvi polovici letaprodala za 603,8 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je štiri milijone evrov oziroma odstotek več kot lani v enakem času. Prodaja na trgih zunaj Slovenije je bila 562,6 milijona evrov in predstavlja dobrih 93 odstotkov prodaje skupine Krka. Količinsko so v prvem polletju izdelali in prodali 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Največjo, 27-odstotno relativno in absolutno rast, je Krka dosegla v Jugovzhodni Evropi, kjer so prodali za 76,8 milijona evrov, kar je 12,7 odstotka celotne prodaje skupine Krka. Na domačem trgu so ob šestodstotni rasti prodaje dosegli 41,2 milijona evrov oziroma 6,8-odstotni delež v skupni prodaji. Na čezmorskih trgih so prodali za 18,5 milijona evrov izdelkov (25-odstotna rast), kar je 3,1-odstotni delež v prodaji skupine.
Največja prodajna regija skupine Krka je bila s 175,5 milijona evrov in 29,1-odstotnim deležem v skupni prodaji Vzhodna Evropa, največji posamični trg pa Rusija. V tej regiji se je prodaja glede na enako lansko obdobje zmanjšala za šest odstotkov. Druga po velikosti prodaje je bila Zahodna Evropa s prodajo v višini 150,4 milijona evrov (8-odstotno zmanjšanje) in 24,9-odstotnim deležem v prodaji skupine. V regiji Srednja Evropa, ki ima v prodaji skupine 23,4-odstotni delež, so prodali za 141,4 milijona evrov izdelkov in dosegli triodstotno rast.
Za prevzeme nekaj sto milijonov evrov
Krka je sprejela tudi ključne strateške cilje do leta 2020. V njih so zapisali, da bodo dosegali povprečno petodstotno letno količinsko rast prodaje. Rast bodo poleg organske rasti zagotavljali tudi s prevzemi in dolgoročnimi poslovnimi povezavami skupaj s skupnimi vlaganji.
V petletnem obdobju bodo za morebitne prevzeme poslovno zanimivih in razpoložljivih podjetij namenili nekaj sto milijonov evrov. »Prevzemali bomo, vendar ne za vsako ceno,« je dejal Colarič. V skupni prodaji bodo dosegali najmanj tretjinski delež z novimi izdelki. Na ključnih trgih bodo kot prvi generik lansirali izbrane izdelke. Colarič je še dodal, da bodo tudi v prihodnje ohranjali samostojnost.