Od sumov do preiskav pet let

NatisniNatisni

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 25. maj. 2016 Stran: 2

Stojan Petrič, solastnik Kolektorja in družbe FMR, katera je tudi lastnica časnika Delo, včeraj pridržan zaradi suma nepravilnosti pri prevzemanju Etre 33. V tej zgodbi sta imela vidni vlogi tudi dva Mariborčana


Specializirano državno tožilstvo usmerja preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je zaradi suma nepravilnosti pri prevzemu ljubljanske družbe Etra 33 včeraj za čas hišnih preiskav pridržalo pet ljudi. "Pri prevzemu je sodelovalo več fizičnih in pravnih oseb, ki so z različnimi pravnimi posli pridobile premoženjsko korist več gospodarskim družbam v skupni višini 3,2 milijona evrov," je pojasnil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik Policije. "Prevzem družbe Etra 33 v letu 2010 je potekal transparentno, pri tem pa družba Kolektor Group ni bila oškodovana," so včeraj sporočili iz Kolektorja, prepričani, da je preiskava posledica ovadbe, ki jo je pred štirimi leti vložila Hidria FIN. "V predkazenski postopek je bil vključen tudi Stojan Petrič, ki je preiskovalcem odstopil vso potrebno dokumentacijo. Preiskovalci NPU so poleg Petričevih pisarn pregledali še pisarne podjetij, ki so bila vključena v nakup Etre," so še sporočili iz Kolektorja.

Po naših informacijah so kriminalisti preiskali tudi dom Stojana Petriča v Idriji, sedež družbe Kolektor in pisarni predsednika uprave Radovana Bolke in članice uprave, Petričeve hčere Darje Petrič Florjančič. Dokaze so iskali tudi v družbi Kolektor Etra v Črnučah pri direktorju Tomažu Kmeclu in prokuristu Petru Novaku. V preiskavi so se znašla podjetja: idrijski podjetji Fond in FMR, ki je tudi lastnica časnika Delo, ter ljubljanski Torion in Energotrans v Domžalah.

Z borze v Avstrijo in nazaj v Kolektor

O tem, da je "svojo" preiskovalno skupino dobil tudi Stojan Petrič, smo v Večeru pisali natanko pred dvema letoma. Tudi to, da skupina preiskuje sume obsežnih gospodarskih kaznivih dejanj, ki naj bi jih bil zagrešil pri svojih poslih ob privatizaciji Kolektorja in nakupu delnic družbe Etra 33. Čeprav takrat družba Kolektor ni želela odgovoriti na naša vprašanja, je po objavi članka zanikala, da bi vodstvo družbe ali družbo kdorkoli preiskoval. Vse do včeraj, ko je navedbe Večera uradno potrdila se generalna policijska uprava.

Spomnimo, da je Etra 33 sprva kotirala na Ljubljanski borzi kot delniška družba, ki jo je po pidovskih premetavanjih delnic v družbi Sarini za 25 milijonov evrov olastninil Mariborčan Boris Pipan. Pipan je bil pred tem član uprave Moje naložbe z bančnimi zvezami, ki so prevzem kreditirale, med njimi danes že likvidirana Probanka. Leta 2008 je na skupščini presegla 90-odstotni delež, se umaknila z borze in iztisnila male delničarje. Konec leta 2008 je Sarini prevzel na hitro ustanovljeno avstrijsko podjetje Energo, znesek transakcije ni znan. Znana pa sta tedanji zastopnik podjetja Energa Johann Smolka in še en Mariborčan, Alan Pere, danes direktor javnega podjetja Energetika, do prodaje Etre Kolektorju je bil izvršni direktor Sarinija.

Petričevi družno nad Etro 33

Če iz avstrijskih javnih evidenc ni mogoče dobiti podatka o višini transakcije med zasebnimi podjetji Sarini in Energo, pa zadnja etapa prevzemanja Etre 33 vodi do notarskih zapisov, objavljenih tudi na Portalu Plus. Ti potrjujejo, da so družbe, povezane s Petričevim Kolektorjem, do 1. februarja 2010 za Etro plačale skupaj 30 milijonov evrov, od tega 14,9 milijona evrov na račun podjetja Energo pri Bank Austrii in 939.000 evrov na račun, odprt pri banki Bawag. Dobrih šest milijonov evrov je bilo nakazanih tudi na račun Probanke, verjetno za odplačilo posojila. Po opravljenih transakcijah je bilo podjetje Energo iz avstrijskega registra izbrisano 14. aprila 2011. Tako kot sled za kupnino.

Etro 33 je 27. januarja 2010 uradno kupilo pet podjetij: Kolektor Group (45-odstotni delež), FMR (22,5 odstotka), Transing (13,5 odstotka), Torion in Energotrans po 4,5-odstotni delež. Če sta prvi dve nosilni družbi Petričevega imperija, pa Transing, Torion in Energotrans na videz ne sodijo v ta krog.

A imena zastopnikov in direktorjev v registrih potrjujejo smer preiskave specializiranega tožilstva. Po podatkih, objavljenih na Portalu Plus je podjetje Energotrans v letu 2010, ko je tekel prevzem, ustanovil Peter Novak, ki je danes prokurist Kolektor Etre. Podjetje Torion pa naj bi bil ustanovil Tomaž Kmecl, v času prevzema direktor Etre 33. Če sta bili podjetji Torion in Energotrans ustanovljeni nekaj tednov pred prevzemom v začetku januarja 2010, je podjetje Transing poslovalo že prej, kljub temu pa ne bi zmoglo več kot štirimilijonskega financiranja prevzema deleža Etre 33. Tudi zato je Kolektor Group s posojilno pogodbo Transingu priskrbel 4,5 milijona evrov, nakazilo naj bi teklo v dveh delih; 2,7 milijona evra za nakup okoli 13-odstotnega deleža in še 1,7 milijona evrov za financiranje plačila po 4,5-odstotnega deleža Torionu in Energotransu. Petrič je za Finance tedaj pojasnil, da Kolektor pri tem poslu ni bil oškodovan in da je Transing denar Kolektorju že vrnil, skupaj z 286.000 evri obresti. Transing je nato svoj 13,5-odstotni delež v Etri kmalu prodal, med kupci pa je bilo tudi novoustanovljeno podjetje DIFS v lasti Nade Petrič, žene Stojana Petriča. Nada Petrič je pred tem delala v
šolstvu. Za triodstotni delež je odštela 900.000 evrov, Petrič pa je takrat za Finance dejal, da so nakup financirali deloma z lastnimi sredstvi, deloma s posojili.

Kaj bi še lahko zanimalo kriminaliste

Po naših informacijah bi preiskava lahko bila usmerjena v dejstva, da sta direktorja Kmecl in Novak sedela na dveh stolih, bivšem Etrinem in bodočem Kolektorjevem, ta pa jima je za podjetji, ki sta jih ustanovila nekaj tednov pred prevzemom, posodil še denar in krog je bil sklenjen. Oba sta danes vodstvena delavca Kolektor Etre, Novak je prokurist, Kmecl direktor. Drugi del preiskave, ki je posledica leta 2011 vložene ovadbe manjšinskega lastnika FMR, Hidrie, ki jo vodi Edvard Svetlik, pa bi lahko šla v preverjanje poslovanja Stojana Petriča in njegovih podjetij v davčnih oazah. Natančneje v Luksemburgu, na britanskih Deviških otokih in v Braziliji. Tudi takrat je Petrič zanikal, da bi kakorkoli sodeloval pri ustanavljanju podjetij Ardavon Holdings Limited in Avondale Nominess Limited s sedežem v Tortoli na Deviških otokih, ki sta ustanoviteljici luksemburškega podjetja Archimed Invest Holding. Priložil je še notarsko overjeno listino o lastništvu, ki je glasilo na Francisa N. Hoogewerfa. Prav tako je zanikal, da bi Kolektor preko nizozemske družbe Hiko obvladoval igralnice v Peruju ali nakazoval denar za to. Priznal pa je, da je bil Kolektor eden od družbenikov Hika, zaradi katerega se je zapletel v sodni spor s Hidrio.


Sta direktorja sedela na dveh stolih, bivšem Etrinem in bodočem Kolektorjevem, ta pa jima je za prevzemom posodil še denar?


"Poročanje o Etri nespodobno"

Tomaž Kmecl, direktor Kolektor Etre, v intervjuju za Delo 16. aprila letos: "Včasih me medijski konstrukti o Etri resnično jezijo, ker v ozadju dokazujejo neko nedobronamernost in slab namen ter cilj uničevanja ugleda ali pa popolno pomanjkanje znanja teorije, poznavanja sodne prakse in korporacijskih pravil. Medijsko negativno poročanje o prevzemu Etre je zame zaradi polno insinuacij, namernega problematiziranja nečesa, kar ni ne strokovni ne pravni problem, brezpredmetno in celo nespodobno."

"V privatizacijo smo bili prisiljeni"

Stojan Petrič je menedžer, ki se je od referenta v prodaji prebil do prvega moža idrijskega koncema Kolektor in se po dveh desetletjih vodenja upokojil. Vmes je izpeljal tudi privatizacijo, ki je prav tako pod lupo NPU. Pravi, da so jo bili prisiljeni izpeljati, če so želeli koncem zadržati v slovenskih rokah. Danes Kolektor nadzoruje z mesta predsednika nadzornega sveta. Blizu je tudi politiki, s članstvom v Forumu 21 ne skriva svojega nazora. V času Pahorjeve vlade je bil član Nadzornega sveta NLB, bil je tudi nadzornik v Abanki. Nekdanji premierki Alenki Bratušek je vodil strateški svet za gospodarstvo. Bil je tudi v igri za neizvršnega direktorja DUTB, za svoje delo pa bi računal le potne stroške, a zaradi morebitnih konfliktov interesov to ni postal. Lani je družba FMR za 7,3 milijona evrov kupila časnik Delo. Petrič pravi, da ga zanima, kakšno bo Delo leta 2020.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.