V Varšavi tudi o prodaji slovenskih podjetij
NatisniMedij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 10. 2014 Stran: 9
Privatizacija Goldman Sachs: Slovenija uspešno združila državne naložbe pod eno streho - Poljaki pri koncu privatizacije
Varšava - Slovenski državni holding (SDH) je dober primer tudi za ostale države v regiji, kako državne naložbe združiti pod eno streho, je na konferenci o trgu kapitala v Varšavi dejal Rafael Szczepaniak iz Goldman Sachsa. Poljsko ministrstvo za zakladništvo se po drugi strani preusmerja iz prodajalca v upravljavca državnih naložb.
Na letošnji mednarodni konferenci Warsaw Capital Market Summit, katere so se v zadnjih dveh dneh udeležili predstavniki izdajateljev vrednostnih papirjev, investitorjev, finančnih in javnih ustanov iz več kot 40 držav, je Rafael Szczepaniak napovedal slovensko strategijo upravljanja državnih naložb. »Slovenska vlada bo v prihodnjih mesecih pripravila strategijo, kjer bo opredelila naložbe, v katerih želi obdržati večinski delež, kontrolni delež ali pa jih prodati,« je povedal Szczepaniak, ki je v ameriški investicijski banki pristojen za srednjo in vzhodno Evropo. Po njegovih besedah Slovenija začenja privatizacijo po tem, ko so državne banke poceni kreditirale menedžerje za prevzeme podjetij.
Letališče, banka ... ostajajo v lasti poljske države
Poljska je po drugi strani pri koncu privatizacije; medtem ko je bilo v devetdesetih letih v državnih podjetjih zaposlenih osem milijonov ljudi, jih je danes 300.000, je predstavil VVojciech Kowalczyk s poljskega ministrstva za zakladništvo. »Vloga tega ministrstva se je spremenila iz prodajalca podjetij v upravljavca naložb,« je dejal Kowalczyk in dodal, da namerava Poljska prodati le še nekaj naložb od več kot 200, ki so še vedno v njeni lasti.
Po drugi strani nekaterih podjetij Poljaki ne nameravajo prodati. »V strategiji imamo opredeljena strateško pomembna podjetja. Energetska podjetja so ena takšnih in jih ne bomo prodali,« je pojasnil Kowalczyk. Poljska država ima v lasti denimo tudi zavarovalnico PZU, ki se je že javno zanimala za Zavarovalnico Triglav, letalskega prevoznika LOT, največjo komercialno banko na Poljskem PKO, letališče v Varšavi.
»Poljska ima v lasti še kar nekaj podjetij, a se s tem ne razlikujemo od držav Zahodne Evrope,« je poudaril predstavnik poljske vlade. Po njegovem mnenju ni razlike med strateškim zasebnim lastnikom in državo, glavna naloga obeh je namreč povečanje vrednosti podjetja. Hkrati imajo evropske direktive zelo stroga pravila glede zaščite malih delničarjev, zato ti v državnih naložbah niso oškodovani.
Rafael Szczepaniak pa je kot dobro prakso navrgel tudi oddajo državne naložbe v koncesijo, kar poveča učinkovitost in razvoj, ter pri tem omenil hrvaške avtoceste. »Tudi slovenski Dars zdaj pozorno spremlja, kakšne bodo hrvaške izkušnje glede oddaje avtocest v koncesijo,« je dodal Szczepaniak.
V Srbiji več možnosti za vlagatelje
Nadežda Čurčič iz srbske agencije za privatizacijo je predstavila srbske izkušnje in načrte s prodajo državnih naložb: »V Srbiji smo privatizacijo začeli v devetdesetih, ko so v lastništvo podjetij stopili zaposleni. Nato je privatizacijo začela voditi za to ustanovljena agencija. Nekaj podjetij je bilo prek javnih razpisov prodanih strateškim vlagateljem, ki so izboljšali poslovanje podjetij. Več podjetij pa je bilo prek dražb prodanih vlagateljem z vprašljivim izvorom kapitala, ki se niso držali pogodbenih določil.«
Pojasnila je, da je Srbija letos avgusta sprejela zakon, ki daje vlagateljem več možnosti pri vstopu v srbska podjetja. »Srbija se bo v prihodnjih mesecih odločila tudi glede prodaje nekaterih naložb, denimo velikih rudnikov, farmacevtskih družb, Petrokemije,« je še naštela Nadežda Čurčič.
