Izbrisana delničarja bosta ovadila upravo NLB

NatisniNatisni

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 08. 2014 Stran: 8

Podrejene obveznice Vodstvo največje banke je bilo z izbrisom seznanjeno ze septembra lani - Zapleti pri vpisu dokapitalizacije

Ljubljana - Dva izbrisana mala delničarja NLB, ki nočeta biti imenovana, nameravata prek svojega odvetnika specializiranemu državnemu tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) naznaniti oziroma ovaditi upravo NLB, ki jo vodi Janko Medja. Menita namreč, da je vodstvo državne banke zlorabilo položaj in ravnalo nevestno.


Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu in ki je po naših informacijah tudi del internega spisa ustavnega sodišča pri presojanju določil zakona o bančništvu, je razvidno, da se je zdaj že nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko s predstavniki evropske komisije že konec avgusta lani dogovarjal o tem, da bodo breme sanacije bank nosili tudi podrejeni dolžniški instrumenti. Dogovori o tem so torej potekali potem, ko so avgusta lani že veljala evropska pravila, ki so za odobritev državne pomoči bankam zahtevala porazdelitev stroškov reševanja na delničarje in podrejene upnike. Hkrati pa so ti pogovori potekali, preden so bili opravljeni stresni testi ter pregledi bančne aktive naših bank in preden je bil predlagan zakon o bančništvu, ki je »striženje« podrejenih obveznic omogočil.

Iz omenjene dokumentacije je še razvidno, da so bili o teh dogovorih in torej možnosti izbrisa podrejenih finančnih instrumentov obveščeni tudi predstavniki NLB. Zdaj že nekdanjima delničarjema naše največje banke se zato zdi nedopustno, da se uprava NLB, ki jo vodi Janko Medja, na to ni odzvala. Menita namreč, da bi morala vlagatelje na to opozoriti in ustaviti trgovanje s podrejenimi obveznicami, decembra, ko so bili izrečeni izredni ukrepi Banke Slovenije, pa zoper to odločitev vložiti tožbo.

NLB: Nasprotovanje ne bi pomagalo

V NLB odgovarjajo, da je bilo soglasje Bruslja glede državne pomoči bankam pogojevano s porazdelitvijo bremena na delničarje in imetnike hibridnih in podrejenih dolžniških instrumentov. »NLB ni bila stranka postopka, v katerem je Republika Slovenija zahtevala od Evropske komisije odobritev državne pomoči v korist NLB. Pa tudi če bi bila, bi njeno nasprotovanje težko omajalo odločenost komisije, da uresniči javno napovedani pristop,« so dodali.

V banki še menijo, da izpodbijanje odločbe o izrednih ukrepih pred sodiščem ne bi v ničemer vplivalo na položaj delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov NLB: »V skladu s 350. členom zakona o bančništvu lahko sodišče zgolj ugotovi nezakonitost takšne odločbe, ne more pa posegati v njene učinke. Varstvo pravic vlagateljev je zagotovljeno na drug način in sicer z možnostjo odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije na podlagi 350.a člena zakona o bančništvu. Sodišče lahko tem zahtevkom ugodi ali pa jih zavrne ne glede na to, ali je bila pred tem ugotovljena nezakonitosti odločbe o izrednih ukrepih,« so še zapisali.

Opozorila dveh mnenj

Izbrisanci so nad neodzivanjem NLB presenečeni toliko bolj, ker je uprava te banke že septembra lani naročila kar dve mnenji o možnih posledicah »striženja« podrejenih instrumentov, eno pri družbi Clifford Chance in drugo pri ljubljanskem Inštitutu za primerjalno pravo. Obe mnenji, ki smo ju pridobili, ugotavljata, da striženje lastnikov hibridnih finančnih instrumentov ni problematično, striženje lastnikov podrejenih obveznic pa je, saj te nepoplačilo predvidevajo le v primeru stečaja. Obe mnenji tudi opozarjata na možno neustavnost takšnega posega in na posledično zmanjšanje zaupanja v banko.

Iz dopisov med Mavkom in evropsko komisijo je razvidno, da je Bruselj podpiral porazdelitev bremen tudi na podrejeni kapital banke in daje pričakoval tudi rešitve za izbris podrejenih obveznic. Evropska pravila namreč ne dovoljujejo pomoči bankam, kot je dokapitalizacija, dokler lastniški, hibridni in podrejeni kapital v celoti ne prispevajo k izravnavi izgub. Pri tem velja načelo, da upniki ne smejo utrpeti večje izgube, kot če bi šla banka v stečaj.

Mavka, ki je odšel v službo na EBRD, nam ni uspelo priklicati. Na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da se je postopek presoje dovoljene državne pomoči za NLB pred evropsko komisijo začel že prej, ta pa je sporočila, da bo presoja državne pomoči za NLB zapadla pod nova pravila državnih pomoči, ki so v veljavi od 1. avgusta 2013 in zahtevajo delitev bremen.

Lastniki izbrisanih obveznic, ki so skupaj izgubili 440 milijonov evrov, so že večkrat poudarili, da naše tri banke - NLB, NKBM in Abanka - glede na podatke o poslovanju niso bile zrele za stečaj. A tudi ce bi šle v stečaj, bi bili po njihovem mnenju lastniki podrejenih obveznic poplačani. Zato jih toliko bolj moti, da je država Bruslju izbris obveznic obljubljala, še preden je imela rezultate stresnih testov, saj podatki o poslovanju bank takrat po njihovem mnenju niso bili tako slabi.

Sodišče zavrglo tožbe

Nekateri med njimi so zato zoper odločbe Banke Slovenije o izredni ukrepih v bankah sprožili upravni spor, a je sodišče že obravnavane primere zavrglo. »Sodišče še ni odločilo o vseh tovrstnih tožbah tožnikov, v zadevah, v katerih je bilo odločeno, pa je tožbe tožnikov zavrglo. Presodilo je, da tožniki glede na določbe zakona o upravnem sporu v zvezi z določbami zakona o bančništvu niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe zoper izdane odločbe oziroma da niso stranke v teh upravnih sporih po zakonu. Odločitve še niso pravnomočne,« so odgovorili na upravnem sodišču.

Tožbe bi po zakonu lahko v 15 dneh vložile le sanirane državne banke. A ko smo jih junija spraševali, ali so zoper odredbo Banke Slovenije morebiti vložile tožbo, nam tega niso potrdili ne v NLB ne v NKBM ne v Abanki. 

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.