Lastniki obveznic naj bi nosili le del bremena
NatisniMedij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Červak Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 04. 2014 Stran: 8
Banka Hypo Slovenske izbrisance razburja koroška zgodba - V Avstriji izbris ne pride v poštev
Ljubljana - Imetniki izbrisanih podrejenih obveznic slovenskih bank in njihovi zastopniki se te dni razburjajo, da lastniki podrejenih obveznic banke Hypo-Alpe-Adria ne bodo udeleženi pri reševanju avstrijske banke, medtem ko so imetniki obveznic pri nas izgubili vse. V Avstriji o izbrisu res ni govora, a del bremena naj bi lastniki le nosili.
»Avstrija ne bo razlastila imetnikov obveznic državno dokapitaliziranih bank, Slovenija jih je že - 'zasluga' evropske ali domače politike?!« Tako so se na nedavno dokapitalizacijo avstrijske banke Hypo odzvali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). Zmotilo jih je, da avstrijski zakonodajalci in regulatorji od imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic banke Hypo-Alpe-Adria niso zahtevali sodelovanja pri sanaciji bank niti v obliki znižanja terjatev ali pretvorbe obveznic v delnice banke, temveč so njihove obveznice ohranile vrednost in vse pravice iz prospekta.
Avstrijci se še pogajajo
»Naš cilj je, da avstrijski davkoplačevalci ne bodo nosili vseh stroškov reševanja banke Hypo,« je na vprašanje Dela o morebitni razlastitvi lastnikov podrejenih obveznic koroške banke povedal tiskovni predstavnik avstrijskega ministrstva za finance Paul Trummer. »Zato morajo svoj del bremena nositi tako dežela Koroška, lastniki podrejenega kapitala kot tudi Bavarska deželna banka (Bayern LB). Trenutno projektne skupine delajo na zakonskih rešitvah, ki jih hočemo najti s pogajanji,« je še povedal Trummer.
Bayern LB je nekdanja lastnica koroške banke Hypo, ki jo je Bavarcem leta 2007 prodala koroška deželna vlada pod vodstvom tedanjega glavarja Jorga Haiderja. Vendar je nato zaradi hudega poslabšanja poslovanja banko leta 2009 od Bavarcev brez plačila prevzela avstrijska vlada in jo s tem rešila pred propadom.
Ker je Hypo še zdaj v celoti v lasti države, o razlastitvi delničarjev, kot v primeru reševanja slovenskih bank, v Avstriji ni govora. Tudi pri podrejenih obveznicah je pomembna razlika ta, da za večino teh obveznic v primeru Hypa jamči dežela Koroška. Če bi lastniki obveznic v primeru njihove razlastitve unovčili ta jamstva, bi dežela Koroška bankrotirala. Prav zato se zdaj vpleteni pogajajo, kako strošek sanacije, ki je Avstrijo do zdaj stal že približno pet milijard evrov, porazdeliti med vse udeležence. Med večjimi upniki je z 2,3 milijarde evrov terjatev tudi nekdanja lastnica banke bavarska Bavern LB.
Avstrija se je zavezala, da banke Hypo ne bo pustila v stečaj, s čimer bi tvegala destabilizacijo finančnega sistema, ampak bo banko reševala prek instrumenta tako imenovane slabe banke. Ta bo Avstrijo vsaj v začetku stala 18 milijard evrov.
O odgovornosti za izbris
V VZMD odgovornost za izbris slovenskih obveznic terjajo tako od finančnega ministra Uroša Čuferja kot guverneja Banke Slovenije (BS) Boštjana Jazbeca,
V BS odgovarjajo, da so z izdajo odločb o izrednih ukrepih le spoštovali zakon o bančništvu, ki ga je sprejel državni zbor. Pojasnili so še, da so jeseni tako predstavniki ministrstva kot BS evropski komisiji predstavili tudi rešitve VZMD glede obveznic, a jih je Bruselj zavrnil.
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Benoit Coeure je nedavno za Delo glede striženja obveznic povedal: »To je del pravil za reševanje bank, ki jih je sprejela evropska komisija in so namenjena zaščiti davkoplačevalcev, ki ne smejo biti odgovorni za naložbe v obveznice.«
Določila zakona o bančništvu, ki so pri nas omogočila izbris obveznic, so v ustavni presoji.
