Država pred prodajo prazni Telekom
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 24. 04. 2014 Stran: 1 in 8
Gospodarstvo / Privatizacija
Medtem ko se Deutsche Telekom in drugi pripravljajo na oddajo nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega državnega deleža v Telekomu Slovenije, se je država očitno odločila, da si iz družbe še pred prodajo izplača vse pretekle dobičke. Ob tem ni jasno, ali bo na prihajajoči skupščini sploh smela glasovati.
Država se je odločila, da bo iz Telekoma Slovenije še pred privatizacijo pobrala vse pretekle dobičke in med drugim zmanjšala pričakovani izkupiček od njegove prodaje.
Medtem ko postopek prodaje prehaja v naslednjo fazo, v kateri bodo izbrani interesenti lahko oddali nezavezujoče ponudbe, imajo predstavniki državnih lastnikov pred prihajajočo skupščino že pripravljen drugačen predlog izplačila dividend. V nasprotju z veljavno strategijo in dividendno politiko, ki omogoča delitev največ tretjine bilančnega dobička, bodo po naših informacijah poskušali sprejeti predlog, po katerem bi državni lastniki in preostali delničarji prejeli trikrat več, skupno kar 64 milijonov evrov.
Namesto dobrih treh evrov bruto na delnico, kar bi bila sploh druga najnižja dividenda v zadnjih sedmih letih, se Telekomovim delničarjem obeta dividenda v višini skoraj deset evrov bruto. S tem bi se ponovila zgodba iz lanskega leta, ko so delničarji kljub nasprotovanju uprave sprejeli nasprotni predlog in si namesto 33 milijonov evrov (5,16 evra na delnico) izplačali kar 78 milijonov evrov (12 evrov bruto). Tako kot tedaj bi lahko tudi na skupščini 30. maja odločilno vlogo odigrali največji mali delničarji, saj še ni povsem jasno, ali bo država na njej že lahko glasovala.
» 64 milijonov evrov dividend naj bi prejeli delničarji Telekoma, kljub temu da je to v nasprotju z veljavno strategijo in dividendno politiko, ki omogoča delitev največ tretjine bilančnega dobička.
Odločitev, da mora Telekom Slovenije še pred privatizacijo delničarjem izplačati ves bilančni dobiček, bo v prvi vrsti vplivala na kupnino, saj se v očeh morebitnih vlagateljev zmanjša vrednost družbe, ki je naprodaj. Interesenti bodo tako za 75,58-odstotni lastniški delež države in preostalih prodajalcev ponudili primerljivo manj. Ponujene cene se bodo torej gibale nižje od pričakovanj, ki znašajo od 150 do 180 evrov za delnico. Zaradi višjih Telekomovih dividend bo proračun res prejel nekaj deset milijonov evrov več, a bo hkrati država toliko manj iztržila ob kasnejši privatizaciji.
Takšna poteza bi imela bistveno bolj negativen vpliv na poslovanje Telekoma. Predsednik njegove uprave Rudolf Skobe je že lani, ko so si delničarji izplačali bistveno višje dividende od predlaganih, napovedal, da bodo morali naknadno spreminjati strategijo in med drugim zmanjšati vlaganja. Ta so za letos predvidena v višini do 137 milijonov evrov. Ob tem velja omeniti, da je imel Telekom konec lanskega leta na računu in v depozitih le dobrih 80 milijonov evrov, pri čemer se je v začetku tega meseca začela megadražba mobilnih frekvenc, za katere bodo morali Telekom, Simobil in Tušmobil plačati od sto do 200 milijonov evrov.
Manj kot mesec dni časa za vračilo glasov
»Slovenska odškodninska družba (Sod) bo zavzela svoja stališča do same skupščine,« so se odgovoru na vprašanje, ali bodo predlagali višje dividende, včeraj izognili v Sodu, ki upravlja premoženje države. Po naših informacijah se je Sod najprej strinjal s predlogom Telekomove uprave, da se delničarjem izplača tretjina bilančnega dobička, torej okoli 21 milijonov evrov, pred kratkim pa so si očitno premislili. Za trikrat višje dividende naj bi se zavzemalo predvsem ministrstvo za finance pod vodstvom Uroša Čuferja. Četudi bo uprava Telekoma za skupščino, ki bo 30. maja, pripravila svoj predlog, naj bi ga Sod enostavno povozil z nasprotnim predlogom. Kljub vsemu jim lahko načrte prekriža dejstvo, da državni lastniki še vedno nimajo glasovalne pravice.
Čeprav bo konec tedna začela veljati novela zakona o prevzemih, ki so ga v vladi spisali izključno zato, da bi ponovno pridobili možnost za glasovanje na skupščinah Telekoma, Zavarovalnice Triglav in drugih državnih družb, je vprašanje, ali lahko v mesecu dni izpelje vse potrebne postopke. Na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bo morala namreč vložiti posebno zahtevo, o kateri pa lahko regulator odloča do 60 dni. »Dejansko trajanje posameznega postopka je vnaprej težko napovedati,« so včeraj pojasnili v AT-VP. V Sodu so sicer odločeni, da bodo storili vse, da bodo smeli glasovati na Telekomovi skupščini, vendar za to v vsakem primeru potrebujejo soglasje ATVP.
Nemci neposredno v prevzemni boj, a bo cena nizka
Medtem ko predstavniki države odločajo, ali naj Telekom namesto 21 izplača kar 64 milijonov evrov dividend, se je včeraj pozno popoldne iztekel rok, do katerega so morali potencialni vlagatelji izraziti interes za nakup družbe. Na podlagi tega bodo prišli do informacijskega memoranduma in predvidoma v roku meseca dni oddali nezavezujočo ponudbo. Po tem bodo smeli izbranci opraviti skrbni pregled in oddati zavezujoče ponudbe. Še pred koncem leta naj bi bil znan ožji izbor kandidatov, ki se bo pogajal s prodajalcem, torej državo.
V boj za nakup večinskega državnega deleža v Telekomu se bo od strateških partnerjev pričakovano podal Deutsche Telekom. Vendar naj ga po naših informacijah ne bi naskakoval prek svojih hčerinskih družb na Hrvaškem in na Madžarskem, ampak kar neposredno. Čeprav ga številni že vidijo kot novega lastnika Telekoma Slovenije, v zadnjih mesecih pa so njegovi predstavniki tudi sestankovali s predstavniki slovenske vlade, naj bi bil Deutsche Telekom pripravljen plačati manj od pričakovanj. Pestijo ga namreč težave na ameriškem trgu, kjer mu je spodletela milijardna prodaja mobilnega operaterja T-Mobile, kot tudi na madžarskem trgu, kjer mu drastično pada dobiček.
Med strateškimi partnerji, ki se zanimajo za nakup Telekoma, se omenja tudi ruski konglomerat Sistema, lastnik največjega mobilnega operaterja v Rusiji, za katerega še ni znano, ali bo oddal ponudbo. Dolgo časa je bil v igri tudi norveški Telenor, ki naj bi se umaknil iz prevzemnega boja. Enako naj bi naredil turški Turk Telekom zaradi širitve.
Naval finančnih skladov
Tako kot pri prejšnji privatizaciji Telekoma iz leta 2007, ko so ponudbe presegle celo 400 evrov za delnico, naj bi imeli tudi zdaj največ možnosti finančni skladi. Ti sicer prevzete naložbe praviloma očistijo, racionalizirajo njihovo poslovanje in jih po nekaj letih z dobičkom prodajo večjim strateškim vlagateljem. Med skladi, ki naj bi izrazili interes za nakup Telekoma in bi v naslednjih tednih lahko tudi oddali nezavezujočo ponudbo, so po naših informacijah CVC Capital Partners, Providence Equity Partners, Apax, Cinven in Apollo Global Management, omenja pa se tudi Bain Capital, ki se je že v prejšnji prodaji Telekoma prebil v ožji izbor.
